Sarino življenje je bilo zmeraj polno bolečine in razočaranj. Rodila se je v revni družini. Kruha ni bilo v izobilju, obleko in obutev, ki jo je nosila pa so prej že nekaj let uporabljale njene sestre. Spomini, ki jih je ohranili na otroštvo so bili vseeno lepi. Mogoče so bili med njimi tudi stiske, ki so bile povezane s prepiri med očetom in mamo in prebavnimi težavami, ki so se ji zmeraj pojavili po teh prepirih. In te težave so ji ostale tudi, ko se je preselila v mesto in začela obiskovati srednjo šolo. Ob večjem vznemirjenju so se ji pojavile bolečine v prebavilih, kasneje pa je prišlo tudi do praznjenja črevesja. Večkrat je obiskala zdravnika, dobila zdravila proti kislini, bolečinam in počasi se je navadila živeti s svojimi težavami. Ko se je zaposlila je opazila, da so se njenim težavam pridružile še težave z določeno hrano. Kadar koli jo je zaužila, se je njene prebava pokvarila.
Tekla so leta, Sara je postala mama, otroci so počasi odraščali in nekega dne ji je rekla hčerka:
»Mama, z Markom sva se odločila, da bova zaživela skupaj, ker pričakujem otroka.« Sari je od veselja najprej zaigralo srce:
»Babica bom!«, potem pa se je v njeno srce naselil strah. Samota.
»Ostala bom sama, zapuščena!«
Vsi so počasi odhajali iz njenega življenja, starši, bratje in sestre, mož in sedaj še njena ljubljena hčerka.
Življenje se ji je sesulo. Cele noči je prejokala, zaužiti ni mogla niti grižljaja, in postajala je zmeraj bolj suha.
In nekega dne se je pojavila na vratih naše ambulante. Iz njenih globoko vdrtih oči obrobljenih z podočnjaki je kričala nema prošnja:
»Pomagajte mi, ne zmorem več!«
Potem so sledile terapije, tekli so tedni, meseci in po 6 mesecih je nekega dne spet stopila skozi vrata Sara. Prešinilo me je:
»Kdo pa je ta samozavestna nasmejana gospa? Ali je to tista Sara, ki je pred pol leta z opotekajočimi koraki stopila skozi ta vrata?«
Da, terapije so bile uspešne. Zdravljenje alergije na gluten in druge prehranske alergije so izboljšale njeno prebavo, terapije za meridiane, stres, hormonske motnje so stabilizirale organizem, da ni bil več tako občutljiv na stres. In še je bilo terapij in pogovorov.
Danes se Sara oglasi še vsak mesec na obnovitveni terapiji.
»Ne predstavljam si, da bi živela spet s takimi zdravstvenimi težavami, kot pred obiskom pri vas!«
mi vsakokrat pove. In zadnjič nas je obiskala, ko je bila na sprehodu s svojo vnučko Mašo. Življenje se ji je vrnilo v stare tirnice, pravzaprav nove, saj sedaj je srečna in uživa v vsakem trenutku dneva.
In Vi ali bolečina še zmeraj prevladuje v vašem življenju? Spremenite jo, saj ste samo vi tisti, ki odločate, kako želite živeti.
Želiva vam lep sončen dan
Aria in dr. Igor
Pri težavah z neplodnostjo obiščite tudi našo stran: www.harmony-baby.eu