Matic je bil drugi otrok v družini. Njegovi mamici Mateji se je zdelo, da bodo tudi njegova otroška leta potekala brezskrbno kot pri sestrici Nini. Pogosto so se igrali skupaj, Nina je vzpodbujala Matica, da je z drobnimi ročicami lovil kocke in z nerodnimi glasovi poskušal povedati, da mu je všeč. Tekli so tedni, meseci, minilo je prvo leto. Mamica Mateja je bila z Maticem na igrišču, kjer se je razlegal razposajeni vrišč otrok. Pri srcu ji je bilo toplo, ko je gledala male nagajivčke, ki so poskušali v sončnem jutru pokazati vso svojo zgovornost in gibčnost. Naenkrat pa se je na nebu pojavil majhen črn oblaček. Ali se ji je to samo zdelo? Njen Matic je bil bolj tih kot drugi otroci, tudi njegovi gibi so bili bolj počasni. Prsi srcu jo je stisnilo. Potem je pomislila:
»Ne, saj to ne more biti res, da bi bilo z njim kaj narobe. Tako ljubek otrok je in doma se z Nino lepo igrata.«
Vendar pa se je dvom naselil v njeno srce. Čez dva tedna je imel Matic reden pregled v zdravstvenem domu. Prijazna zdravnica ga je pregledala in pohvalila mamico, da Matic lepo napreduje. Kljub pohvali, pa je Mateja izdavila:
»Zdi se mi, da se premika nekoliko počasneje, tudi spi več in pri govorjenju je še zelo neroden.«
»Ne skrbite, veste eni otroci napredujejo hitreje, spet drugi pa so nekoliko počasnejši in potem vse to nadoknadijo kasneje,« jo je potolažila zdravnica.
Mateji je sicer malo odleglo, vendar pa je dvom še zmeraj ostal. In potem so bile tu še občasne driske, ki si jih ni znala razlagati. Dnevi so tekli, Mateja pa je bila vsak dan v večji stiski. Matic je zmeraj bolj zaostajal za svojimi vrstniki.
Svoje strahove je zaupala prijateljici Rebeki. Ta jo je nežno pomorila: »Ne boj se, bova tudi to uredili, ko sva že mnoge druge probleme.« Mateji je odleglo, čeprav ni vedela zakaj tako zaupa Rebeki. Mateja in Rebeka sta skupaj odraščali. Rebeka je bila zmeraj bolj iznajdljiva, Mateja pa je njun odnos bogatila s čustvi.
Naslednji dan je Rebeka Mateji sporočila telefonsko številko naše ambulante za bioresonanco.
Spomnim se, ko je Mateja z malim Maticem stopila skozi vrata. Bila je prestrašena in njene široke odprte oči so prosile:
»Pomagajte mi!«
Pri Maticu smo opravili test na glavne alergene. Pšenica in gluten sta bila pozitivna. Sledila je prva terapija za odpravo alergije na pšenico in gluten. Matic se je med terapijo igral z igračami in sploh ni opazil prisotnosti nežnih bioresonančnih vibracije. Po terapiji smo se poslovili. Naslednji termin je bil čez 14 dni.
V dveh tednih se je zvrstilo precej pacientov tako, da sem na Matica že kar malo pozabil. In potem sta stopila skozi vrata, Matic in njegova mamica. V njenih očeh sem videl olajšanje in veselje. Sploh ni mogla počakati, da pridemo v ambulanto. Besede so kar vrele iz nje. Povedala mi je, da je Matic sedaj dosti bolj živahen, lepše govori in tudi igra se z ostalimi otroci. Opravili smo še eno ponovitveno terapijo in potem Matica nismo več videli, ker sta terapiji bili uspešni. Včasih se pri nas oglasi kakšna pacientka, ki jo je hvaležna mamica Mateja napotila v našo ambulanto. Matic je sedaj že velik. Od svojih vrstnikov se ne razlikuje več in je zelo priden učenec… In tako leta minevajo, otroci rastejo, prihajajo Matici, Nine, Lare… in odhajajo z nasmehom na licih.
Želiva vam lep sončen dan
Aria in dr. Igor
Pri težavah z neplodnostjo obiščite tudi našo stran: www.harmony-baby.eu