Vprašanje, ki nama ga pogosto zastavljajo pacienti med terapijami. Seveda pa odgovor ni enostaven. Prehranski vzorci, ki so bili normalni pred petdesetimi leti, so danes že popolnoma preživeli.
Problem s katerim smo se tedaj ukvarjali je bil predvsem, kako čim dlje ohraniti hrano. Kuhano mleko je takrat v hladilniku zdržalo 2-3 dni, tudi jogurti so se veliko hitreje pokvarili. Nakupi so se opravljali na tri dni. Trajna hrana so bile predvsem ribje konzerve, kakšno konzervirano meso in seveda suhe salame in prekajeno meso. Hladilniki so si sramežljivo utirali pot v gospodinjstva. Zamrzovalnikov pa še ni bilo. Tudi avtomobili so bili redki.
Časa za druženje je bilo bistveno več, elektronski mediji so bili omejeni na eno ali dve radijske postaji in seveda na obisk kina. Potem pa so se naše navade začele počasi spreminjati. Hladilniki, zamrzovalniki, mikrovalovke, trajno mleko, vse več hrane, ki je pripravljena za hitre obroke, katerih značilnost je bogastvo okusa, kalorij (sladkorja ali maščob) in slikovite embalaže.
In tudi časa za druženje je bilo vse manj. Informatika, elektronski mediji, avtomatizacija vse bolj dvigajo našo produktivnost in tudi zasedajo naš čas. Nikjer ni več tišine, velika večina naših stikov z naravo je povezanih z ¨instant ¨ občutki, ki jih doživimo ob internetu, sprehodu po parku sredi mesta ali koncu tedna. Vsakega trenutka nam je žal, saj ga moramo zapolniti s kakšno aktivnostjo.
Tako lahko današnje življenje opišemo kot:
- hitenje in stres od jutra do večera, od ponedeljka do nedelje,
- strah pred prihodnostjo,
- hitri obroki hrane, kjer spet razmišljamo, kaj moramo še narediti,
- čas prebit na poti v avtomobilu, ko naše misli želijo sanjariti a nas cesta neusmiljeno opominja
- hitenje, hitenje, brez časa zase, za svojo dušo, telo in ljudi okrog sebe.
In kaj lahko naredimo sami?
Predvsem se poskusimo zaustaviti in pogledati okrog sebe. Za začetek vsak večer pišite dnevnik sreče. V njem opišite, kaj ste lepega doživeli v dnevu, ki se izteka. In počasi se boste navadili, da boste prepoznavali lepe stvari v vašem življenju, ki vas bodo navdajale z optimizmom, vam dajale energijo in zagon. Kaj pa slabi dogodki?
Najprej si postavite vprašanje – ali lahko na te dogodke vplivate?
- če je odgovor ne, se samo prilagodite situaciji in ne zgubljajte svoje dragocene energije. Saj po vsakem dežju posije sonce in po vsaki zimi se pojavi pomlad.
- če pa je vaš odgovor da, potem se vam je v življenju pojavila spet nova priložnost, da se boste naučili kaj novega, boljšega in boste s tem napredovali.
Problemi v življenju so samo priložnosti za vaše izboljšave. Če jih boste tako obravnavali, se vam bodo tudi zmeraj ponujale nove priložnosti za vaš osebni razvoj.
Mogoče še kratka basen. Nekoč je živel zajec. Ob njegovi votlini je žuborel bister potoček ob katerem je rastla sočna trava. In zajec je vsak dan pil vodo iz bistrega potočka in jedel sočno travo. Postajal je vse bolj okrogel in počasen. Nekega dne se je pojavila lisica in z lahkoto ujela našega zajčka in ga pojedla. In nauk zgodbe. V življenju moramo tudi tekati, drugače nas bo lisica prehitro ujela.
Na koncu pa še odgovor na vprašanje: Kdaj bom spet lahko normalno jedla? Odgovor je nikoli, saj današnji ¨normalni¨ življenjski, prehranski in vedenjski vzorci ne zagotavljajo uravnoteženega telesnega in umskega razvoja. Skupaj s terapijami za kandido morate spremeniti tudi svoj pogled na svet in ne samo na jedilnik. Zato v Moji harmoniji ponujamo naše slogane:
- sladko je presladko,
- bela moka, ne – hvala
- spoštujem sebe in svojo telo
In danes vpeljujejo še četrtega:
- Babica, danes pridem na kosilo! Skupaj stopimo naprej v preteklost in počasi uživajmo v življenju in hrani.
Želiva vam lep sončen dan
Aria in dr. Igor
Pri težavah z neplodnostjo obiščite tudi našo stran: www.harmony-baby.eu