Arhivi za2008

Mnogi ljudje imajo težave s kontaktnimi alergijami na nikelj. Glede na veliko razširjenost in uporabo v različnih kovinskih predmetih, predvsem nakitu, so tudi težave zaradi kontaktnih alergij pogoste.

In čeprav se izogibamo stiku s kovinskim nakitom in nikljem v različnih uporabnih kovinskih predmetih, pa se še zmeraj lahko pojavljajo težave, ki so podobne alergijam. Odgovor na to težavo se skriva v dejstvu, da je nikelj najpogostejši kontaktni alergen z mehanizmom celične imunosti, prav tako pa se nikelj lahko pojavlja tudi kot prehrambeni alergen.

In tako dobimo tudi odgovor, kaj nam povzroča težave podobne alergiji na nikelj, pa čeprav nismo v stiku s to kovino. Živila s povečano vsebnostjo niklja so: ržena moka, suh grah, riž, ovseni kosmiči, lešniki, ječmenova kaša, ajdova kaša in grah.

Opazujmo svoje telo, če se nam ob uživanju naštetih živil pojavljajo alergijske reakcije in ustrezno omejimo njihovo uživanje. Upoštevati moramo, da se nam alergijski simptomi lahko pojavijo šele čez dan ali dva po zaužitju hrane bogate z nikljem.

Vendar vam svetujemo, da svojih težav z alergijami ne negujete ampak obiščete naš bioresonačni center, kjer vas bomo pregledali in preverili katere snovi vam povzročajo alergične težave. Predvsem pa vam bo bioresonančna terapija omogočila, da boste lahko spet v stiku z alergeni brez neprijetnih alergičnih reakcij, ki se pogosto lahko poslabšajo tudi v resnejša obolenja kot je npr. astma.

Sezonski alergijski rinitis (nahod), ki je posledica vdihavanja cvetnega peloda imenujemo seneni nahod.

Obdobja, ko se v zraku pojavljajo posamezni pelodi so različni in so odvisni predvsem od klimatskih pogojev in rastlinske sestave posameznega področja.

Seneni nahod se pojavlja predvsem v obdobju od februarja do oktobra.
Spomladanski seneni nahod povzročajo leska, breza, vrba, pozneje v zgodnjem poletju cvetijo bukev, javor, hrast in številne travniške rastline (trave, timjan), v poznem poletju pa pelin in trstika. Včasih sezonsko alergijo povzročajo tudi spore plesni, ki jih pogosto težko prepoznati in povezati z zadrževanjem v shrambah, včasih pa s poljedelskimi, vrtnarskimi deli, zadrževanjem v kopalnici ali cvetličnimi lončki .

Alergijska moč posameznih pelodov je različna. Nekateri pelodi pogosteje povzročijo alergijske reakcije kot npr. pelod breze. Najštevilnejše so alergije na pelod trav in žit, najmanj znane pa so alergije na pelod zeli in plevelov. Kar 40% pacientov, ki so alergični na brezov pelod, so alergični tudi na več vrst sadja in zelenjave.

Pelodu breze po alergijski moči sledijo pelod leske, jelše in jesena. Med zelmi in pleveli alergijo najpogosteje povzročata trpotec in navadni pelin.

Pri ljudeh, ki imajo prisoten seneni nahod skozi celo leto lahko pričakujemo, da se bodo v treh do štirih letih pojavile težave zaradi astme. Astma je posledica istočasnega pritajenega vnetja pljuč (in senenega nahoda) zaradi inhalabilnih alergenov (npr. pelodi).

Z bioresonančnimi terapijami uspešno zmanjšamo oz. popolnoma odpravimo seneni nahod. Za odpravo alergije na določen alergen (npr. pelod) sta potrebni ena do dve bioresonančni terapiji v razmaku enega tedna. V primeru, da ima pacient težave z povečano prisotnostjo glivice kandide, pa je potrebno najprej izvesti terapije za odpravo težav zaradi glivice kandide (povečana občutljivost na alergene).

Imunski sistem je odgovoren za vzdrževanje naše odpornosti in preprečevanje vdora škodljivih zunanjih ali delovanja notranjih škodljivih snovi.

V nekaterih primerih pa začne telo prepoznavati tudi za nas koristne snovi kot škodljive in sproži posebne reakcije, ki jih imenujemo alergije. Snov, ki jih imunski sistem prepozna kot škodljive se imenujejo alergeni. Postopek, ko je telo neko snov prepoznalo za sovražno imenujemo senzibilizacija. Po senzibilizaciji na alergen telo pripravi tudi limfocite, ki bodo zmeraj, kadar bomo prišli v stik z alergenom odreagirali in povzročili kakšno od alergičnih reakcij:

Kaj se zgodi, ko pridemo v stik z alergenom. Predvsem se začne sproščati histamin iz celic in njegovo delovanje povzroči tipične znake alergij, ki pa se prikrito lahko razvijajo še več dni po stiku z alergenom.

Pogosto so težave z alergijami bolj blage narave in jih sploh ne opazimo, vendar pa se telo z vsakodnevnim spopadanjem z alergeni izčrpava, postajamo utrujeni, bolj dovzetni za razne prehlade in na koncu tudi resno zbolimo.

In kaj so običajni alergeni? Delimo jih lahko v več skupin kot so:

Pogosto pa alergeni lahko delujejo tudi kombinirano skozi hrano, pijačo, vdihavanje, dotik.

Alergije blažimo predvsem z antihistaminiki, katerih naloga je zmanjšati znake alergije, tako da se v nadaljevanju ne pojavijo resnejša vnetja. Antihistaminiki torej predvsem blažijo alergične reakcije, če pa že pride do vnetij zaradi alergij potem se uporabljajo močnejša protivnetna zdravila.

Edini možen način ozdravitve alergije je desenzibilizacija na alergen. Medicina jo izjemoma uporablja za nevarne primere alergij npr. čeblji pik. Trajanje postopka desenzibilizacije traja najmanj dve leti in obsega periodično (npr. mesečno) vbrizgavanje manjše količine alergena.

Alerternativna metoda za zdravljenje alergij je bioresonančna metoda. Pri njej izbrišemo iz telesa informacijo o alergičnosti na izbrano snov. Za uspešnost metode so običajno potrebne ena do dve terapije v razmaku enega tedna.

Alergije se okrepijo tudi, ko pade splošna imunska odpornost zaradi infekcij, bolezni, predvsem pa zelo izrazito tudi v primeru prekomerno razširjene glivice kandide in okužbe s paraziti.