Sezonski alergijski rinitis (nahod), ki je posledica vdihavanja cvetnega peloda imenujemo seneni nahod.
Obdobja, ko se v zraku pojavljajo posamezni pelodi so različni in so odvisni predvsem od klimatskih pogojev in rastlinske sestave posameznega področja.
Seneni nahod se pojavlja predvsem v obdobju od februarja do oktobra.
Spomladanski seneni nahod povzročajo leska, breza, vrba, pozneje v zgodnjem poletju cvetijo bukev, javor, hrast in številne travniške rastline (trave, timjan), v poznem poletju pa pelin in trstika. Včasih sezonsko alergijo povzročajo tudi spore plesni, ki jih pogosto težko prepoznati in povezati z zadrževanjem v shrambah, včasih pa s poljedelskimi, vrtnarskimi deli, zadrževanjem v kopalnici ali cvetličnimi lončki .
Alergijska moč posameznih pelodov je različna. Nekateri pelodi pogosteje povzročijo alergijske reakcije kot npr. pelod breze. Najštevilnejše so alergije na pelod trav in žit, najmanj znane pa so alergije na pelod zeli in plevelov. Kar 40% pacientov, ki so alergični na brezov pelod, so alergični tudi na več vrst sadja in zelenjave.
Pelodu breze po alergijski moči sledijo pelod leske, jelše in jesena. Med zelmi in pleveli alergijo najpogosteje povzročata trpotec in navadni pelin.
Pri ljudeh, ki imajo prisoten seneni nahod skozi celo leto lahko pričakujemo, da se bodo v treh do štirih letih pojavile težave zaradi astme. Astma je posledica istočasnega pritajenega vnetja pljuč (in senenega nahoda) zaradi inhalabilnih alergenov (npr. pelodi).
Z bioresonančnimi terapijami uspešno zmanjšamo oz. popolnoma odpravimo seneni nahod. Za odpravo alergije na določen alergen (npr. pelod) sta potrebni ena do dve bioresonančni terapiji v razmaku enega tedna. V primeru, da ima pacient težave z povečano prisotnostjo glivice kandide, pa je potrebno najprej izvesti terapije za odpravo težav zaradi glivice kandide (povečana občutljivost na alergene).